Minuli teden je minil v znamenju 74. obletnice genocida nad Romi. Po vsej Evropi so številne nevladne organizacije obeležile zločin, ki so ga zagrešili nacisti 2. avgusta 1944, ko so v plinskih celicah pomorili 2900 Romov. To tragedijo Romi po vsej Evropi obeležujejo s številnimi spominskimi slovesnostmi. Osrednja slovesnost je potekala v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, na kateri sem bil v okviru projekta Dikh he na bister (Poglej in ne pozabi) prisoten tudi sam.

Romi poleg Judov že stoletja veljajo za eno najbolj osovraženih etničnih skupin. Največjo tragedijo so doživeli v 2. svetovni vojni, saj so bili v skladu z nacistično ideologijo obsojeni na popolno iztrebljenje. Ob tem moramo poudariti, da genocid nad Romi dolgo časa ni bil priznan, saj so bili v policijskih kartotekah vodeni pod rubriko prestopnikov oz. kriminalcev. Številni izmed preživelih so se tako še desetletja po koncu vojne borili, da bi bil storjen zločin tudi uradno priznan s strani nemške države, kar jim je uspelo doseči šele leta 1982.

Skupaj s kolegi sem se pred enim tednom odpravil proti Krakovu. Pot nas je vodila skozi Gradec in Dunaj pa vse do Brna, Olomouca in Katowic, ki so zadnja postaja pred Krakovom. Krakov je slikovito poljsko mesto, ki mi je bilo najbolj poznano po dejstvu, da je bil Karol Woytila krakovski nadškof, preden je postal papež. V mestu je moč opaziti številne kipe in spomenike posvečene pomembnim osebnostim in dogodkom iz poljske zgodovine. Marsikatera ulica je poimenovana po znanih poljskih politikih (Jozef Pilsduski) ali pisateljih (Adam Mickiewicz). Podobno kot v številnih evropskih mestih tudi v Krakovu vozi tramvaj, kar obiskovalcu omogoča, da se lahko kadarkoli odpravi na kratek sprehod po mestu. Cene hrane in pijače na Poljskem so primerljive z našimi oz. nekoliko nižje.

Več na: www.mestnivestnik.si.

Spisal:

Primož Soban, udeleženec projekta