Tin Kampl – predsednik Mladinskega sveta Slovenije

Nov medij v Mariboru – udeleženec Primož Soban
9. 1. 2017
Naredite nekaj za sebe in iz sebe
19. 1. 2017
Show all

Tin Kampl – predsednik Mladinskega sveta Slovenije

Pri danem projektu me najbolj navdušuje osredotočenost na tiste najranljivejše na trgu dela – dolgotrajno brezposelne, med katerimi so še posebej ranljivi tisti z nizko izobrazbo, med njimi še posebej ženske in tudi pripadniki romske narodne skupnosti. To so skupine na trgu dela, pri katerih je potrebno nekoliko več dela pri njihovem vključevanju na trg dela, zato sem še posebej vesel, da projekt naslavlja te skupine in s tem nadgrajuje svoje pretekle aktivnosti in izkušnje ter vse skupaj povezuje z mladinskim delom.

 

  1. Pred kratkim ste stopili v drugi mandat kot predsednik Mladinskega sveta Slovenije. Mladi so danes nedvomno najbolj odrinjeni na rob družbe, vsaj v pogledu zaposlitvenih možnosti. Kje vidite rešitve za zaposlitev mladih?

Res je, mladi so na trgu dela še vedno v nezavidljivem položaju. Ob nastopu krize so bili mlade namreč tisti, ki so prvi ostali brez služb in se začeli vse težje prebijati iz izobraževalnega sistema na trg dela. Ko pa mladi vendar le vstopijo na trg dela pa so prepogosto izpostavljeni prekarnim oblikam dela, ki jim ne zagotavljajo ustrezne socialne in ekonomske varnosti. V zadnjem obdobju so se, po vseh ukrepih in naporih, zadeve na trgu dela za mlade nekoliko izboljšale, vendar to še ni znak, da na tem področju več ne potrebujemo vlaganja. Nasprotno. Če ne želimo, da se nam stanje ponovno poslabša, moramo slediti zastavljenim ciljem in vlagati v zaposlovanje mladih.

Mladim moramo čim prej ponuditi vseživljenjsko karierno orientacijo in jim omogočiti stik s trgom dela (prakse, pripravništva, usposabljanja ipd.), da bodo lahko prepoznavali in razvijali svoje potenciale in ideje, hkrati pa bodo krepili kompetence, ki jih na trgu dela potrebujejo. Vse to je potrebno začeti naslavljati čim bolj zgodaj v izobraževalnem procesu. Na trgu dela pa je mladim potrebno zagotoviti kakovostne zaposlitve, da ne bodo podvrženi prekarnim oblikam. Slednje bomo dosegli z ustreznim nadzorom. Pri vsem tem je potrebno upoštevati tudi hitre spremembe, ki se že odvijajo na področju digitalizacije in ki s sabo prinašajo tudi nove oblike dela. Slednjih se ne smemo bati in jih a priori zavračati, ampak jih moramo razumeti kot izziv in nanje ustrezno odgovoriti na način, da bo vključenim v tovrstne oblike dela zagotovljena ustrezna socialna in ekonomska varnost.

Za zagotovitev vsega naštetega pa je potrebnega veliko sodelovanja in medsebojne usklajenosti različnih resorjev in sektorjev. Pomemben kamenček v tem mozaiku predstavljamo tudi mladinske organizacije.

 

  1. Kje prepoznavate dodano vrednost projekta Fair Employment?

Dodano vrednost projekta prepoznavam predvsem v tem družbeno odgovornem smislu, saj se s projektom spodbuja kakovostno zaposlovanje tudi tistih družbenih skupin na trgu dela, ki do svojih priložnosti prihajajo najtežje.

 

  1. Kaj vas pri danem projektu najbolj navdušuje?

Pri danem projektu me najbolj navdušuje osredotočenost na tiste najranljivejše na trgu dela – dolgotrajno brezposelne, med katerimi so še posebej ranljivi tisti z nizko izobrazbo, med njimi še posebej ženske in tudi pripadniki romske narodne skupnosti. To so skupine na trgu dela, pri katerih je potrebno nekoliko več dela pri njihovem vključevanju na trg dela, zato sem še posebej vesel, da projekt naslavlja te skupine in s tem nadgrajuje svoje pretekle aktivnosti in izkušnje ter vse skupaj povezuje z mladinskim delom.

 

  1. Kje vidite največ izzivov za mlade v letu 2017?

Največji izzivi, ki so pred nami so zagotovo povezani s spremembami, ki se nam obetajo na trgu dela. Nanje se moremo mladi čim bolje pripraviti in jih razumeti kot priložnost. Odgovor nanje zagotovo ni v zapiranju vase, ampak v iskanju alternativnih rešitev. Nekatere izmed njih lahko zagotovo iščemo tudi v okviru socialne ekonomije.

 

  1. Kdaj ste prvič slišala za nevladno organizacijo EPEKA?

EPEKO sem prvič spoznal v okviru Evropske prestolnice mladih, ko je ta naziv nosil Maribor. Takrat smo se s predstavniki EPEKE srečali v okviru nekaterih aktivnosti, ki jih je organizirala.

 

  1. Kje se vidite čez pet let?

Vedno težko vprašanje… Zagotovo se vidim, da bom delal na področju, ki bo tako ali drugače povezano z mladimi. Predvsem si želim biti na mestu, kjer bom mladim lahko odpiral nove priložnosti in jim pomagal pri njihovemu vključevanju v različne aspekte družbe. Mentaliteto dela, ki je osredotočena na mlade in medgeneracijsko sodelovanje pa je moč implementirati na številnih področjih, saj jo pri svojem trenutnem delu marsikje pogrešam.

 

Pogovor opravil: Žiga Štajnbaher